OKLEPNI VLAK
(Mojmir Sepe, Smiljan Rozman)
Skozi sonce kot demon prekleti,
oklepni vlak v dalj hiti,
topovi v linah prežijo, pretijo,
z vagonov se mrtvaška glava reži:
»Jawohl, Jawohl Herr Hauptman Roll«
V drugem vagonu čudnega vlaka,
zbrana je divja drhal,
Hauptman Roll SS-ovska spaka,
nabrekla junaštva, zločinov in vojn:
»Jawohl, Jawohl Herr Hauptman Roll«
Vstane Hauptman Roll zaneseno,
pokaže na gore, ki v dalji žare,
na reke, bregove, potoke in polja,
na vasice, ki pod drevjem žde.
Kako lepa je ta dežela,
pripoveduje kot bi pel,
prelepa za pse, ki tukaj živijo,
dojčes folk jo bo zase vzel.
Bandite bomo z doma pregnali,
naj kar garajo za blagor sveta,
ki ga bodo za nas zgradili,
za izvoljen narod sveta:
»Jawohl, Jawohl Herr Hauptman Roll«
Vsi pijani od zanosa in sreče,
nazdravijo, zapojejo
in v mislih že po poljih teptajo,
škornji s svojo pesmijo:
»Jawohl, Jawohl Herr Hauptman Roll«
Potem pa, ko vlak je na ovinku,
jeklena žolna zareglja,
ob bobnenju v zrak se vzpne mašina,
ognjeni kres plamti do neba.
Pod progo zgrbljen kup železa,
nobene pesmi mrtev mir,
kolajne v krvi potopljene,
končan je volkodlaški pir.
Deželica pa sije v soncu,
žarijo njive in vasi
in kot da se ni prav nič zgodilo,
z borovca slavček zažgoli:
»Jawohl, Jawohl Her Hauptman Roll,
Jawohl, Jawohl Her Haptman Roll«
(Mojmir Sepe, Smiljan Rozman)
Skozi sonce kot demon prekleti,
oklepni vlak v dalj hiti,
topovi v linah prežijo, pretijo,
z vagonov se mrtvaška glava reži:
»Jawohl, Jawohl Herr Hauptman Roll«
V drugem vagonu čudnega vlaka,
zbrana je divja drhal,
Hauptman Roll SS-ovska spaka,
nabrekla junaštva, zločinov in vojn:
»Jawohl, Jawohl Herr Hauptman Roll«
Vstane Hauptman Roll zaneseno,
pokaže na gore, ki v dalji žare,
na reke, bregove, potoke in polja,
na vasice, ki pod drevjem žde.
Kako lepa je ta dežela,
pripoveduje kot bi pel,
prelepa za pse, ki tukaj živijo,
dojčes folk jo bo zase vzel.
Bandite bomo z doma pregnali,
naj kar garajo za blagor sveta,
ki ga bodo za nas zgradili,
za izvoljen narod sveta:
»Jawohl, Jawohl Herr Hauptman Roll«
Vsi pijani od zanosa in sreče,
nazdravijo, zapojejo
in v mislih že po poljih teptajo,
škornji s svojo pesmijo:
»Jawohl, Jawohl Herr Hauptman Roll«
Potem pa, ko vlak je na ovinku,
jeklena žolna zareglja,
ob bobnenju v zrak se vzpne mašina,
ognjeni kres plamti do neba.
Pod progo zgrbljen kup železa,
nobene pesmi mrtev mir,
kolajne v krvi potopljene,
končan je volkodlaški pir.
Deželica pa sije v soncu,
žarijo njive in vasi
in kot da se ni prav nič zgodilo,
z borovca slavček zažgoli:
»Jawohl, Jawohl Her Hauptman Roll,
Jawohl, Jawohl Her Haptman Roll«