ODA IRENI
V temi gozdne noči,
videl sem njene oči,
otroški obraz, spoznal je brez nas,
življenje, tam kjer se konča
in videl sem, prav kakor vi,
drugič spet dvoje oči
ljubezen iskal je in jo izdal,
neveden, kaj je poteptal, tako.
Sonce šestih pomladi, je zanjo
sedmo jesen, za vedno zašlo.
Cvetje naj valovi
nad grobom, kjer ona leži,
ko noč se spusti,
za dobre ljudi
Irena znova se rodi, živi.
Cvetje naj valovi
nad grobom, kjer ona leži,
ko noč se spusti,
za dobre ljudi
Irena znova se rodi, živi.
Sonce šestih pomladi, je zanjo
sedmo jesen, za vedno zašlo.
V temi gozdne noči,
videl sem njene oči,
otroški obraz, spoznal je brez nas,
življenje, tam kjer se konča
in videl sem, prav kakor vi,
drugič spet dvoje oči
ljubezen iskal je in jo izdal,
neveden, kaj je poteptal, tako.
Sonce šestih pomladi, je zanjo
sedmo jesen, za vedno zašlo.
Cvetje naj valovi
nad grobom, kjer ona leži,
ko noč se spusti,
za dobre ljudi
Irena znova se rodi, živi.
Cvetje naj valovi
nad grobom, kjer ona leži,
ko noč se spusti,
za dobre ljudi
Irena znova se rodi, živi.
Sonce šestih pomladi, je zanjo
sedmo jesen, za vedno zašlo.