Zdaj, ko odpreš svoja okna, v svojem vrtu čutiš red divjih trav in ritmov dežja, ko ne slišiš več siren in reklam, ki prebadajo večer, ko sama sva in svet je vmes.
Lahko spustiš lase na rame, lunin lesk čez oblak, lahko spustiš svojo pest, svojo pest v mojo dlan.
Ker veš, da nič kakor molk ne odzvanja, si tisoč glasov pripraviš za predah v razlagah sanj in nabereš nekaj solz za okras - vse, kar misliš, da lahko to noč še zaigraš, spustiš iz rok.
Lahko spustiš svoje pse name, svojo pest v mojo dlan, lahko spustiš svoj pogled, ko se ozrem in se izdam, lahko spustiš lase na rame, niti zvezd na mokra tla, lahko spustiš se v tek, kot bi spustil balon v zrak.
Zdaj nad teboj je zvezdno nebo.
In zdaj ga topiš v zlato.
Lahko spustiš lase na rame, lunin lesk čez oblak, lahko spustiš svojo pest, svojo pest v mojo dlan.
Ker veš, da nič kakor molk ne odzvanja, si tisoč glasov pripraviš za predah v razlagah sanj in nabereš nekaj solz za okras - vse, kar misliš, da lahko to noč še zaigraš, spustiš iz rok.
Lahko spustiš svoje pse name, svojo pest v mojo dlan, lahko spustiš svoj pogled, ko se ozrem in se izdam, lahko spustiš lase na rame, niti zvezd na mokra tla, lahko spustiš se v tek, kot bi spustil balon v zrak.
Zdaj nad teboj je zvezdno nebo.
In zdaj ga topiš v zlato.