Temna noc ima svojo moc zato obcutek zgoc me sili proc
Ze odhajam v daljave, jaz in Karc Zaric raziskujeva visave
Misli zdrave vcasih treba je zamotit - potrebujeva zabave,
Iz goscave se odpravljava v neznano - gres z mano v Lublano?
Tja se zdaj odpravlam, z modrino se postavlam.
Ugotavlam, da noc je jasna, zvezdica prekrasna z neba mi mizika.
Lepa slika k ozrem se okol sebe, hribi, reka in dolina.
Zdej bliza se ozina, velika krivina,
zad takoj ze vidi se cistina, k iz kina, k iz bajke.
Tko neresnicno, k da kraljevic kraljicno,
prelestno gospodicno bi konzumiru polovicno
al pa sploh se ne bi je dotaknu, prstan ji nataknu,
bi rajsi se umaknu u samostan, tam najdu duhovni nov pristan.
Jasen dan - prelepa noc in jaz cakajoc, rime limajoc se pocasi drdrajoce peljem proc.
Jst in Zaric, Zaric in jst, ne nisva sla u Trst,
Pa pejmo kr po vrst, da povem vam, da kmalu dozivela megleni sem krst.
Belina me objema, z vso svojo velicino me zajema, moja vnema ne pojema,
Zato peljala sem naprej, meter na meter pa se kaksen kilometer
in vidim, da se neki cudnga dogaja, dih mi mau zastaja
saj megla ki me obdaja se zgoscuje.
Zgubljam stik z okoljem, s sirnim vesoljem se zdele povezujem,
za zemlo ne zalujem, pot pogumno nadaljujem,
zastoju na Mlecni Cesti kar naenkrat jst botrujem.
Odprem okno, okrog se razgledujem, k neki smrdecga zacne se sirit naokrog,
ze vidim vzrok: dva vesoljca in kup otrok ter na bok obrnjeno vozilo
iz njega se gorivo je kadilo.
To je tisto zelenilo, k nemilo se mi lepi zdej na kozo,
ne vem ce je skodljivo, a telo ga kar vsrkava
Oooo! Ti hudica! Lej k mi raste se ena glava!
Sele zdej zabava cist taprava se bo lohk zacela,
sej ze douk sem si zelela, da bi mela eno sestro.
Stanje pestro se pocasi normalizira,
Nova glava me sploh ne ovira, skoz cekira,
vse povrst obira, ne da mira.
To me sploh ne moti na tej skupni poti, zdej roboti
se ozirajo za mano, zavijem s ceste, vidim eno spako znano k lovke u zrak drzi - hmmm Startrek? - Aha! Tko zgledajo galakticni stoparji, le kam se mu mudi?
Bom kr ustavla, moja druga polovice se ne obotavla in povabi ga v kar,
a men ni mar, se sestra z njim ukvarja, pogovarja o vsem mogocem,
Ker hoce bit na tekocem z vsem brbotajocem na tem delu galaksije.
Ji s***ek vestno odgovarja, ponazarja z lovkami krili okrog sebe,
z 'bip-bip' bistveno povdarja. A bolj ko dvozivka razpravlja,
bolj se mi zdi kaj pravs sestra, a ne da tip smrdi? (Aha!)
Zato se kmalu ga znebiva, ga odloziva in hitr stran zbeziva.
Pota kriva, pota ravna, ze silno so zabavna, a kaj k naenkrat se zabliska
Megla se razbline, sreca zgine izpred velicine obcine lublanske.
Ze odhajam v daljave, jaz in Karc Zaric raziskujeva visave
Misli zdrave vcasih treba je zamotit - potrebujeva zabave,
Iz goscave se odpravljava v neznano - gres z mano v Lublano?
Tja se zdaj odpravlam, z modrino se postavlam.
Ugotavlam, da noc je jasna, zvezdica prekrasna z neba mi mizika.
Lepa slika k ozrem se okol sebe, hribi, reka in dolina.
Zdej bliza se ozina, velika krivina,
zad takoj ze vidi se cistina, k iz kina, k iz bajke.
Tko neresnicno, k da kraljevic kraljicno,
prelestno gospodicno bi konzumiru polovicno
al pa sploh se ne bi je dotaknu, prstan ji nataknu,
bi rajsi se umaknu u samostan, tam najdu duhovni nov pristan.
Jasen dan - prelepa noc in jaz cakajoc, rime limajoc se pocasi drdrajoce peljem proc.
Jst in Zaric, Zaric in jst, ne nisva sla u Trst,
Pa pejmo kr po vrst, da povem vam, da kmalu dozivela megleni sem krst.
Belina me objema, z vso svojo velicino me zajema, moja vnema ne pojema,
Zato peljala sem naprej, meter na meter pa se kaksen kilometer
in vidim, da se neki cudnga dogaja, dih mi mau zastaja
saj megla ki me obdaja se zgoscuje.
Zgubljam stik z okoljem, s sirnim vesoljem se zdele povezujem,
za zemlo ne zalujem, pot pogumno nadaljujem,
zastoju na Mlecni Cesti kar naenkrat jst botrujem.
Odprem okno, okrog se razgledujem, k neki smrdecga zacne se sirit naokrog,
ze vidim vzrok: dva vesoljca in kup otrok ter na bok obrnjeno vozilo
iz njega se gorivo je kadilo.
To je tisto zelenilo, k nemilo se mi lepi zdej na kozo,
ne vem ce je skodljivo, a telo ga kar vsrkava
Oooo! Ti hudica! Lej k mi raste se ena glava!
Sele zdej zabava cist taprava se bo lohk zacela,
sej ze douk sem si zelela, da bi mela eno sestro.
Stanje pestro se pocasi normalizira,
Nova glava me sploh ne ovira, skoz cekira,
vse povrst obira, ne da mira.
To me sploh ne moti na tej skupni poti, zdej roboti
se ozirajo za mano, zavijem s ceste, vidim eno spako znano k lovke u zrak drzi - hmmm Startrek? - Aha! Tko zgledajo galakticni stoparji, le kam se mu mudi?
Bom kr ustavla, moja druga polovice se ne obotavla in povabi ga v kar,
a men ni mar, se sestra z njim ukvarja, pogovarja o vsem mogocem,
Ker hoce bit na tekocem z vsem brbotajocem na tem delu galaksije.
Ji s***ek vestno odgovarja, ponazarja z lovkami krili okrog sebe,
z 'bip-bip' bistveno povdarja. A bolj ko dvozivka razpravlja,
bolj se mi zdi kaj pravs sestra, a ne da tip smrdi? (Aha!)
Zato se kmalu ga znebiva, ga odloziva in hitr stran zbeziva.
Pota kriva, pota ravna, ze silno so zabavna, a kaj k naenkrat se zabliska
Megla se razbline, sreca zgine izpred velicine obcine lublanske.